Danes je bil tako lep sončen dan, da bi ga bilo že kar žal ne izkoristiti. Zato smo se spet napokali v avto, naložili kosilnico, delovna sila je pripeljala še drugo kosilnico in smo šli - v akcijo. No v bistvu smo imeli kar tri kosilnice in delo je bilo narejeno kot bi mignil. Baterija v fotiču pa je mrtva .......
Najprej je bilo seveda potrebno potrenirati - in šlo nam je zelo dobro. Po treningu je prišlo na vrsto par metov frizbijev, in šele nato se je lahko začelo ta zaresno delo - košnja. Zalaufali smo kosilnico in v slabih dveh urah je bilo poligon pokošen v nulo. Res lepo zgleda. Takoj smo ga morali stestirati in sledilo je valjanje po tistih crknjenih deževnikih .... Kako je blo fajn. Seveda je sezono valjanja odprla Pina - kot se spodobi za šefico pasjega tropa.
Popoldne pa smo se odpeljali še na kratko kavo in sladoled v Portorož. Kar težko sem verjela koliko ljudi je bilo tam na ulicah, v kafičih ... In spraševala sem se ali so prišli samo na kavo, tako kot mi, ali na malo daljše počitnice. Res je bilo sproščujoče sedeti v družbi dveh prijaznih in uglajenih gospodičev, piti kavo, zraven lizati sladoled in se pogovarjati o marsičem. Spet sem ob tem ugotovila kako drugačen je moj pogled na svet. Saj ne rečem, da je napačen in da mi ni lepo. Ampak je pa tako zelo drugačen. Ko smo sedeli tam v barčku Cacao in se pogovarjali, me je prešinilo, saj ljudje točno vedo kje me lahko najdejo, ali na poligonu ali pa pri Tanji, in res sem se malo zamislila. Vidim v tem ves smisel svojega življenja?? In moram si priznati, JA v tem trenutku ga res vidim. Lepo mi je, ko preživljam ure in ure na poligonu, bodisi s tečajniki, ali s treniranjem svojim psov. Še lepše pa mi je, ko se po treningu ali pa kadarkoli, zapeljem v bar Sokol (Ob dolenjski železnici 30) in tam vedno srečam Tanjo, z njo poklepetam, ji lahko o čem tudi pojambram, brez slabe vesti ali pa brez neodobravanja - ampak to ne pomeni da se v vsem strinja z mano, sploh ne - samo na pravi način zna povedati. In ja trenutno je to en velik smisel mojega življenja. Komaj čakam da se bo začelo še toplejše vreme, da bo z mano na treninge hodila tudi Maja, in da bove šle potem na nekaj hladnega, se vsedle, sprostile in uživale ob dobri družbi in čveku.
Jutri gremo na tekmo na Ptuj, ampak o tem več napišem, ko se vrnemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar