Evo, pa ga imamo. Postal je naš pes - Titko ritko, ker se ga je njegova lastnica naveličala in ugotovila, da pa res ne bi imela psa in da se ji smili, ker nima dovolj aktivnega življenja. Pa kaj sem ji govorila, ko se je odločala za pritlikavega pinča, da NEEEEEEEEEEE, ker je preveč aktiven, preveč nor in na sploh da to ni pes za njen način življenja. Pa sem že takrat sumila na takle konec - oziroma za Tita je tole bolj začetek življenja. Upam, da bo pri nas res užival, zaenkrat so ga kar lepo sprejeli (res pa je da o ga že od prej poznali). Mali - ali bolje rečeno kar veliki (saj ima kar 37 cm plečne višine) je suppppper. Ne vem, če bi si zase lahko želela boljšega psa. Rad ima žogice, frizbije, vse kar se premika in se da prijet v gobec, rad se cuka in je praktični hiperaktiven. Po treh urah sprehoda, pravi, da bi on še malo akcije.
Tukaj je bil še čisto mala mrcina (komaj 3 mesece je bil star) - pa je že laufal kot nor:
Za novejše slikice pa bo treba še malo počakati ;)
Danes začneva z resnejšimi treningi agilityja, trikcev in csegamogočega česar se bova spomnila. In pa seveda z intenzivnim hujšanjem (saj ima mali vsaj 1 kg preveč - pri pinču je to ogromno).
Pa še nekaj utrinkov z razstave: res je bilo super, nobenega stresa, vse je potekalo po planu, nobenih zapletov, ..... Bibi se je razstavljala, dobila CAC in RCACIB, vedno naju je nesla ring dresura - tudi to bo treba začet vadit ..... Pa še ena stvar z razstave. Superman mi je res naredil metuljčke v trebuščku ...... Komaj čakam Portorož !!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar